Perfekcionizem spodkopava avtentično komunikacijo

»Ko eksplodiram se počutim osramočeno in nočem izgubiti avtoritete. Ne želim, da čutijo, da delam kakršne koli napake … tudi če jih storim.«

V tem boju s sramoto in dvomom vase, se pojavi občutek nemoči in nekoristnosti in notranjo frustracijo prenesem v komunikacijo z okolico; bodisi z otroki, partnerjem ali sodelavci. Postanem nesramna, in nemalokrat ljudi, ki jih imam rada, tudi ponižam.«

• Dejstvo je, da kritiziranje ogroža naš občutek vrednosti in ne obstaja nekaj takšnega, kot je konstruktivna kritika.
  Kadar kritizirate z »dobrim« namenom, potem počnete ravno nasprotno od tega kar želite. Obstaja razlika med sprejeti stvari takšne kot so, čeprav vam niso všeč in med kritiziranjem.
• S kritiziranjem (nekoga ali nekaj) potiskamo VSTRAN od sebe. To pomeni, da (kritizirano lastnost ali osebo) zavračam, in če govorim o občutku »nisem dovolj« potem jaz zavračam nek del sebe, ki v meni sproža sram. In ker je sram tako neprijetno čustvo, da v telesu sproža fizično bolečino, bom seveda naredila vse in se trudila biti popolna, zato da se tej bolečini izognem. In tako se srečamo s perfekcionizmom.

Kaj mislim s tem, ko rečem perfekcionizem?

Perfekcionizem osebnostna lastnost, za katero je značilno, da:

• oseba stremi k brezhibnosti,
• postavlja pretirano rigidne (toge) standarde o uspešnosti, o izgledu…
• za takšno osebo je značilna pretirana kritičnost,
• kronični vzorec kontrole – okolja, nagnjenost k pretiranem redu,
• pomanjkanjem fleksibilnosti,
• zaprtost za vsakršno novost, da bi stvari počela na nov način.
• vse to početje je namenjeno izogibanju bolečine.

Kako lahko izboljšam komunikacijo v takšnih trenutkih?

Če eksplodiraš in osebi rečeš: »Oprosti, žal mi je, to ni bilo zaradi tebe.«

Zaradi tega ne izgubite avtoritete in niste šibki, temveč ljudem pokažete svojo človeškost, ter jim dajete zgled samozavedanja, občutka odgovornosti, ponižnosti in tako vplivate na druge. Drugim pokažete, da je resnična moč v sposobnosti reči: »Žal mi je.«

Zaradi tega niste šibkejši, temveč pogumnejši in močnejši.

Neprevzemanje odgovornosti za svoja dejanja in čustva, hrani sram in dvom vase. S tem, ko se pretvarjate, da ste mogočni, to pravzaprav zmanjšuje vaš občutek moči, zato se še v sebi ne čutite močne.

S pretvarjanjem, da ste popolni, si nalagate breme laži, ki jo kažete sebi in drugim. Ljudje ob vas vedo, da to, kar govorite, ni res, saj opazijo vašo dvojnost, da govorite eno in delate nekaj drugega. Na ta način sami spodkopavate lastno moč in avtoriteto in hkrati s svojo stisko ostajate sami.

Prevzemanje odgovornosti za lastne napake in pogovor o tem, odstrani sramoto. Gradi zdravo, iskreno komunikacijo, ki je neverjeten temelj za ljubeče odnose.