Povejte mi, kako ste bili ljubljeni in povedala vam bom, kako ljubite

Morda imate radi vznemirjenje novih simpatij, osvajanja, pričakovanja in navdušenja, vendar se ne morete zavezati. Ali pa vas privlačijo samo tisti, ki so že “oddani”?

Mogoče imate podobno izkušnjo, kot jaz in je v odnosu nenehno prisoten strah pred izgubo ljubljene osebe, ali strah pred izgubo sebe?

V ljubezni in odnosih, obstaja na tisoče različnih načinov, kako se lahko zataknemo. Vedno znova nas privlači napačna oseba, prehitro se zaljubimo, postanemo soodvisni in se “izgubimo” v odnosih, ali se preprosto izognemo in ne sprejmemo nobenega tveganja.

Naj zgodba služi kot primer tega kar vam želim povedati. Tako kot mnogi od nas, tudi Jerneja obožuje začetke – tisti prvi poljub,
vznemirjenje, ko se telefon oglasi z žgečkljivimi sporočili, pošiljanje e-poštnih sporočil naprej in nazaj in naraščanje možnosti, da ji je druga oseba naklonjena.

Vendar se v nekem trenutku dvorjenja zgodba spreobrne v trpljenje. Ta odrasla ženska se znajde v njej že znanem položaju, ima občutek, da se ljubimec umika. Strah, da ni dovolj dobra in bo zopet zapuščena jo sili, da od njega potrebuje potrditve. Četudi to potrditev dobi je to ne nasiti, ali še huje, potrditve ne dobi, verjetno zato, ker je izbrala nekoga, ki ji tega ne more dati, saj je vezan z nekom drugim.

Takrat se prične tisti stari, mučni občutek hrepenenja: zakaj si me on ne želi, tako kot si ga želim jaz? Počutim se pozabljeno, zapuščeno. Minilo je že šest ur, zakaj ni odgovoril, kam je odšel? Mogoče, če sporočim še enkrat, če bom pokazala več zanimanja, če se bom bolj potrudila, ponudila večjo podporo, mogoče ga bom takrat dobila nazaj.

Na zgornjo zgodbo se zlahka odzovemo z obsodbo: »Sama je kriva, saj je vedela, da je oddan.« Vendar s tem pogledom zgrešimo širšo sliko in hkrati to žensko obsojamo, kar so verjetno počeli že njeni skrbniki in tako, kot to počne danes sama sebi. Namesto tega bodimo radovedni glede korenin in motivacije, ki stoji za vsakim samo- destruktivnim vzorcem. Ko spoznamo zgodovino, začnejo stvari postajati bolj smiselne in lahko (upam), razvijemo večje sočutje do tega človeka. Zato vam bom ozadje njene zgodbe razkrila ob koncu.

Če želite narediti bolj zdrave in samozavestnejše odločitve v odnosih, boste potrebovali pogum, vero in pripravljenost biti ranljivi, ter se soočiti s svojo zgodbo. Ne trdim, da to ni težko, ker smo vajeni vedenja, ki nas ščiti in povrhu vsega, nas najbolj zadržuje to, da se tega vedenja niti ne zavedamo. Da lahko kaj spremenimo, je najprej potrebno zavedanje sebe, prepoznavanje svojih vzorcev v odnosih, ter vloge, ki jo igramo.

Ne obsojajoče ljubeče opazovanje, kaj se dogaja, kaj čutim, kako se zadržujem, kdaj sem to prvič opazila…

Ključna beseda za te ljubezenske tegobe je navezanost.

“Globoko in trajno čustveno vez, ki povezuje eno osebo z drugo v času in prostoru” je opredelil že Bowlby ( ustanovitelj Teorije navezanosti).

Svoj najljubši “slog navezanosti” pa smo oblikovali na način, kako so se naši skrbniki povezali z nami, ko smo bili otroci in kaj smo se naučili o neodvisnosti, odvisnosti, prejemanju in dajanju ljubezni, spoštovanju, podpori, naklonjenosti, bližini, ranljivosti, zaupanju… in vsemu temu rečemo ljubezen. Navezanost vpliva na to, koga bomo izbrali za svojega spolnega ali romantičnega partnerja in kako se nasploh povezujemo z ljudmi. Psihoterapevtka in strokovnjakinja za odnose, Esther Perel je povedala: “Povejte mi, kako ste bili ljubljeni in povedala vam bom, kako ljubite.” Ljubezen pomeni, kako ustvarjate bližino, intimnost, zmenke in romantiko.

Naj omenim, da obstajajo štirje glavni slogi navezanosti: varen, negotov, (ki se izogiba), negotov (oklepajoč) in dezorganiziran.

Tisti, ki imajo varen slog navezanosti, bodo nagnjeni k iskanju odnosov – intimnosti, zavzetosti in povezanosti – veliko preprosteje kot ostali. Ti srečneži so se že zgodaj naučili, zahvaljujoč staršem, da je (čeprav morda ni bilo popolno) dovolj dobro, da se je varno zanašati na ljudi. Naučili so se, da zmorejo prenesti razočaranje, ne da bi jih »pobralo«.

Oba negotovo navezana stila, imata zakoreninjen globok strah pred zapuščenostjo, toda oseba, ki se izogiba, se poskuša strahu izogniti tako, da ljudi potisne stran – se ne približa, medtem ko se oklepajoča oseba strahu poskuša izogniti z oklepanjem ali z zahtevami.

Za osebo z dezorganiziranim stilom so bili starši tako nezanesljivi, da se je otrok včasih bal osebe, ki naj bi bila vir zaščite in varnosti. Tako so se naučili, da je ljubezen zmedena, polna zlorabe, zanemarjanja in globoke zapuščenosti. Tako izgledajo tudi njihovi odrasli odnosi, čeprav še sami ne vedo, kako so se znašli v njih.

In sedaj ko poznate stile navezanosti, poglejmo še ozadje zgoraj opisane zgodbe, ki pojasnjuje vzrok in korenine njene izbire partnerjev.

Njen oče je bil trideset let starejši od mame in vsi trije nikoli niso živeli skupaj. Hči se je med vikendi in prazniki družila z očetom in je zato njegovo naklonjenost doživljala kot nekonsistentno “je dosegljiv, ni dosegljiv”. Potem, ko je bila stara pet let, je odšel, ne da bi se poslovil.

Da bi se stvari še poslabšale, njena mama ni zmogla pomagati svoji hčerki ob izgubi očeta, čeprav verjamem, da je dala vse od sebe, ker je bila tudi sama močno zlomljena. Hči se je naučila, da ji, ko je bila resnično žalostna in skrušena, ni nihče pomagal. Tako je postala vešča utišanja svojih težkih občutkov in iti dalje z njimi. Nič ni uspela predelati ali rešiti. Z 11 leti je šla v internat, kjer pravi, da je bila v resnici srečnejša kot doma.

K sreči mnenje stroke in izkušenj kaže, da je mogoče nezdrave vzorce izboljšati ali celo ozdraviti, če je oseba deležna vsaj enega dolgoročnega zdravega odnosa, bodisi s prijateljem, ljubimcem, zakoncem ali terapevtom, ki nas zmore sprejeti takšne kot smo in je hkrati do nas iskren, ko nam pokaže zrcalo našega vedenja.

Lahko si predstavljate, kako ta zgodnja doživetja zapuščenosti in občutka nepodprtosti oblikujejo naš pristop v odraslih odnosih tako glede tega, kaj dajemo, kot tudi tistega, kar pričakujemo, da si zaslužimo.

Kot terapevtka in nekdo, ki je večji del svojega romantičnega življenja preživel v ne varnem stilu navezanosti, se zavedam, da izbiramo partnerje, ki so čustveno toliko na voljo kot mi in imajo enak stil navezanosti, kot mi. Edini način, da lahko imamo bolj izpolnjujoče intimne odnose je tako, da se osredotočimo nase; se naučimo ceniti in zaupati sebi; in ne s tem, da poskušamo spremeniti partnerja.

.

Kategorije objav

Sorodne objave