Če bi obstajalo svetovno prvenstvo v tekmovanju zavrnitev, potem bi se sama znašla zelo visoko na lestvici. In po pravici povedano je bilo obdobje raziskovanja in ustvarjanja partnerstva zame najbolj boleče obdobje mojega življenja, saj je vsaki zavrnitvi sledilo obdobje, ko sem se zaprla vase in me je preplavil občutek sramu, zapuščenosti, nevrednosti, obupa … Občutek, da sem kot zakleta...
Bradshaw (2005) opisuje travmo zapuščenosti kot različne oblike čustvene zapuščenosti: pomanjkanje dotikov, nezadovoljene narcistične potrebe, zanemarjanje razvojnih odvisnostnih potreb, domišljijske vezi, družinsko prepletenost ter vse oblike zlorab. Kadar starš nima časa za otroka in je ta prikrajšan za vse naštete lastnosti, na ta način gradi občutek ničvrednosti – strupeni sram, kot ga poimenuje Bradshaw, da je vreden manj kot staršev...
Za otrokov razvoj zdrave samopodobe je izrednega pomena zadovoljitev narcističnih potreb in validacija vseh čustev, saj se le tako nauči čutiti, pravi Ricketson (2000). Otrok dobi občutek eksistencialne varnosti skozi skrbnikovo polno prisotnost, spoštovanje, razumevanje, zrcaljenje in naklonjenost. V nezdravem družinskem sistemu so starši tisti, katerih potrebe v otroštvu niso bile zadovoljene in si to brezpogojno ljubezen zagotovijo v svojih...
To spletno mesto za boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Če boste spletno stran uporabljali še naprej, s tem privolite v njihovo nadaljnjo uporaboOKVeč o tem.
