Praznični čas v vsakem izmed nas vzbuja zelo intimno in individualno doživljanje. Seveda na to vpliva več dejavnikov. Kakšne so naše dosedanje izkušnje in spomini vezani na ta čas, ter vpliv okolice – družbe v kateri živimo.

Podaljšan praznični čas, ki sega krepko v november je naravnan potrošniško. V potrošniško naravnani družbi je sporočilo, da sami po sebi, kot bitja nismo dovolj, npr.: “Kot sodobna ženska potrebujete…” (Če tega nimate, potem absolutno ne spadate med sodobne ženske.)

Le kdo si želi biti izločen iz skupine, osamljen, a hkrati si tako zelo želimo biti edinstveni, videni in nekaj posebnega? Če sami po sebi nismo dovolj, potem je “nujno”, da kupimo “tisto” nekaj, da bomo končno dovolj, da nas bodo opazili in bomo nekaj posebnega.

Ampak, ker “tisto” kupi še veliko drugih ljudi, ta občutek posebnosti zbledi, kot milni mehurček. Zato potrošništvo vzbuja primerjanje, tekmovalnost in to vodi v individualizem in osamljenost. Vse to pa je ravno nasprotno od človeške narave.

Ljudje smo ustvarjeni za bližino, ter biološko oživčeni za navezanost in življenje v skupnosti. To pomeni, da pomagam drugim, ko me bodo potrebovali in drugi pomagajo meni, ko jih bom potrebovala.

Ko se v skupnosti počutimo potrebne in cenjene in zaupamo v to skupnost, da nismo sami, ko bomo v težavah, je najmočnejši gradnik sreče. Dejstvo, da smo odvisni od drugih nam omogoča, da zgradimo skupnost.

Osamljenost je v porastu in prisotna v sodobni družbi bolj, kot kdajkoli prej. Raziskovanje tega fenomena sem se lotila v svoji prihajajoči knjigi: Nič več sam (Not Alone Anymore). Zakaj? Kako? Kaj je rešitev ?… in še veliko več.

.

Kategorije objav

Sorodne objave